Na spletni strani DesignTaxi sem zasledila zanimiv prispevek o znanih fotografih, ki so se fotografirali s svojimi legendarnimi fotografijami. Med njimi je nekaj fotografij, ki so me že prej močno pritegnile, ob "srečanju" z njihovimi avtorji pa še bolj.
Ena izmed njih je fotografija pakistanske deklice, ki je delo Steva McCurryja. Ta fotografija je obkrožila svet, dekličin pogled pa razpara srce. Vsaj meni. Vsekakor ni enostavno zajeti toliko čustev v eno samo fotografijo.
 |
| Vir: DesignTaxi |
No, gospod McCurry je malodane obkrožil svet, na njegovi spletni strani si lahko ogledamo galerije s presunljivimi fotografijami. Osebno sem najbolj navdušena nad portreti. Zanimivo, da večina ljudi na fotografijah ni nasmejanih, čustvo niti ne
bi mogla definirati kot žalost, izzovejo pa veliko sočutja, po mojem
mnenju.
V Zagrebu, v sosednji Hrvaški je v objektiv ujel tole babico. Torej se je potikal tudi okrog nas :).
Naslednja, ki povzroča naježenje je Mary Ellen Mark. Z njenim delom sem se že nekajkrat srečala, saj je znana po ulični fotografiji in izpostavljanju socialnih stisk ljudi. Na njeni spletni strani si lahko ogledate čudovito galerijo, zopet sem se ustavila pri portretih, ki jih je poimenovala American Odyssey.Gospa ima na svoji vesti mnogo razstav, objav in knjig o svojem delu.
 |
| Vir: DesignTaxi.com |
Pritegnila me je fotografija brezdomne družine v svojem avtu domu, v Los Angelesu. Fotografija je nastala leta 1987, ki je tudi moje leto rojstva. Premišljujem, kje je ta družina po 25 letih, kaj se je zgodilo z deklico in dečkom na zadnjih sedežih?
 |
| Vir: marryellenmark.com |
Mary je fotografirala tudi vrsto zvezdnikov. Privoščimo si Johnnyja Deppa na prizorišču snemanja filma Sleepy Hollow, leta 1999.
 |
| Vir: maryellenmark.com |
Zadnji, ki ga omenjam v tem prispevku (res je bila težka izbira!) pa je Elliott Erwitt. Fotografija s katero se predstavlja me je naravnost začarala. Gospod ima odličen smisel za kompozicijo, na svoji spletni strani pa piše, da ima rad otroke in pse.
 | ||
| Vir: DesignTaxi.com |
Med brskanjem po njegovih delih me je seveda izredil navdušil s portreti. Naj izpostavim dva, ki sta pravzaprav iz dveh popolnoma različnih svetov, obenem pa imata tudi kaj skupnega. V nekem trenutku sta bila oba pozabljena s strani sveta.
Zapeljiva Marylin Monroe.
 | |
| Vir: ellioterwitt.com |
In brezdomec, ki spi na uličnih tleh.
 | |||
| Vir: ellioterwitt.com |
Prav za na konec pa fotografija, ki te začara in zapelje, obenem pa pomiri in razvedri. Ta fotografija je naravnost popolna. In je vsekakor fotografija za zimsko sanjarjenje o Parizu, o ljubezni in o življenju.
 |
| Vir: ellioterwitt.com |
Zanimivo, kako preprosto lahko z nekaj fotografijami obkrožiš svet, z mislimi poletiš kilometre daleč, s čustvi pa zaplavaš v valove. Upam, da ste tudi vi delili vsaj delček teh občutkov z menoj. Za beg iz realnosti pa vabljeni na priložene povezave, garantiran uspeh.
McCurry je fantastičen in postavitev njegovih razstav (kot sem že vsaj stokrat napisala zagotovo, hehe) tako dobra, da bi lahko zdržal na razstavi dan ali dva :) tako razgibano, da se ne začneš dolgočasit - upam, da mi uspe v Rim do konca aprila ali pa da jo kdaj pripeljejo v bližino. Fotografija te deklice je pa itk ena izmed najbolj slavnih fotk, iguess :) si me spomnila, da si lahko še enkrat pogledam dokumentarec, se mi zdi, da sem ga videla nekje
OdgovoriIzbrišiUfff, njegova razstava, sliši se odlično, mislim, da bi me ob zaprtju varnostnik pospremil ven kot eno izmed tistih, ki v Mercatorju nakupujejo še dolgo po zapiralnem času, hehe :) To deklico res vidiš na vseh mogočih koncih, že samo brskanje po njegovi spletni strani pa mi je vzelo uhuhuhu časa pa sploh nisem vedela, kdaj je minil :)
Izbriši